Kaj je angiografija?

Kaj je angiografija?

Zgodovina angiografske slikovne metode sega v leto 400 pr. V zadnjih letih je poleg razvoja na področju znanosti in tehnologije prišlo do pomembnega razvoja metod medicinskega slikanja. Angiografija, ena od slikovnih metod, se uporablja za podrobno proučevanje anatomske strukture in značilnosti žilnega sistema, vključno s srčnimi prekati. Medtem ko so angiografijo sprva uporabljali le za diagnosticiranje bolezni, je danes angiografija pomemben del interventnega zdravljenja. Ko gre za angiografijo, najprej pomislimo na pregled žil, ki prehranjujejo srce. Vendar angiografija dobesedno pomeni slikanje žil. Z drugimi besedami, angiografija je slikovna metoda, ki omogoča natančen pregled žil, povezanih z organi, kot so možgani, srce in jetra. Zato se pri poimenovanju angiografije v medicinski literaturi uporablja ime pregledanega organa. Na primer; Angiografski postopek, s katerim pregledamo koronarno srčno bolezen, ki hrani srce, imenujemo koronarna angiografija, angiografski pregled, s katerim pregledamo možganske žile, se imenuje cerebralna angiografija, ali angiografski postopek, s katerim pregledamo ledvične žile, se imenuje renalna angiografija.

Zakaj se izvaja angiografija?

Angiografija je slikovna metoda, ki pomaga odkriti bolezni v zgodnji fazi in rešuje življenja. Zakaj se torej izvaja angiografija? Angiografija je postopek, s katerim se ugotovi, ali je v žilah kakšna blokada. Med angiografijo je mogoče zlahka zaznati anevrizme, razširitve ali zožitve in balone v žilah. Poleg tega lahko v nekaterih primerih raka pride do okluzije ali premika žil zaradi pritiska tumorjev na žile. Pri boleznih, kot sta srčni infarkt in možganska kap, je odkrivanje žile, ki povzroča krizo, zelo pomembno za zgodnjo intervencijo. V takih primerih angiografija razkrije zamašeno veno in začne zdravljenje. Angiografija ni le postopek, ki se uporablja pri diagnosticiranju bolezni. V nekaterih primerih se z angiografijo uporabljajo tudi interventne metode zdravljenja, kot je vstavljanje stentov v zamašene žile.

Kako poteka angiografija?

Z vsako metodo radiološkega slikanja žil ni enostavno prikazati. Pri angiografski metodi dajanje kontrastnega sredstva v vene omogoča vizualizacijo ven. Pred postopkom angiografije bo zdravnik specialist, ki bo izvajal poseg, dal bolniku nekaj priporočil. Pacient se dan pred posegom okopa. Pri angiografskem posegu se običajno vnaša iz zapestja in dimeljskega predela. Da bi bil poseg bolj sterilen, mora pacient pred posegom očistiti dlake v dimeljskem predelu. Če bolnik teh pripravkov ne zmore sam, lahko zaprosi za pomoč svojce ali osebje v zdravstveni ustanovi. Pacient mora biti med posegom lačen. Zato bolniku, če je le mogoče, ni priporočljivo jesti ali piti ničesar po 24. uri ponoči. Bolnik mora pred operacijo obvestiti zdravnika, če jemlje kakršna koli zdravila, zlasti tista, ki redčijo kri.

Torej, kako poteka angiografija? Anestezija se običajno ne uporablja med postopkom angiografije; predel roke ali dimelj se anestezira in razkuži. Nato se kanila vstavi v arterijo iz katerega koli področja, v katerega se vstopi, in odpre se vstopna pot. V odprt vhod se namesti kateter v obliki cevi. Napredovanje katetra v telesu na monitorju spremlja ekipa, ki izvaja poseg. Nato se skozi kateter v telo pošlje kontrastno sredstvo, ki omogoča vizualizacijo ven. Količina uporabljenega kontrastnega sredstva se razlikuje glede na bolnikovo starost, težo, spol in težave, povezane z boleznijo. Kontrastna snov, poslana med koronarno angiografijo, doseže srce, medtem ko srce deluje. Slike žil se posnamejo s pomočjo rentgenskih žarkov in prenesejo v računalnik. O prenesenih slikah poroča zdravnik specialist.

Kako dolgo traja angiografija?

Angiografija je učinkovita metoda za diagnosticiranje številnih bolezni. Nekateri bolniki menijo, da je angiografija dolg in težaven postopek. Koliko časa torej traja angiografija? Postopek angiografije traja približno 20-60 minut. To obdobje se lahko razlikuje glede na bolnikovo starost, težo in žile, ki jih je treba pregledati. Angiografija ni boleč postopek. Zaradi tega bolniki v tem obdobju običajno ne čutijo nobene bolečine. Vendar pa po angiografiji bolnikom zaradi nevarnosti krvavitve 6-8 ur ne priporočamo vstajanja iz postelje ali premikanja območja, kjer se izvaja poseg.

Kaj je treba upoštevati po angiografiji?

Pred posegom zdravnik, ki bo izvajal poseg, prosi bolnika, da ima s seboj vodo. Najpomembnejši razlog za to je zmanjšanje tveganja, da bi kontrastno sredstvo, uporabljeno v postopku, poškodovalo ledvice. Če pacient nima zdravstvenih težav, ki bi mu onemogočale pitje večjih količin vode, je priporočljivo, da v 2 urah po posegu zaužije približno 2 litra tekočine. Ko bolnik po posegu pride v sobo, zdravnik, ki izvaja operacijo, odstrani kateter. Vendar pa se po odstranitvi katetra na predel, kjer se izvaja poseg, namesti vrečka s peskom, zlasti pri angiografiji, ki se izvaja v dimljah. Položeno vrečo s peskom hranite približno 6 ur in je ne smete odstraniti. Obenem, ker lahko premikanje noge povzroči krvavitev, bolnik v tem obdobju ne sme vstati, da bi potreboval stranišče, in naj poišče pomoč okolice. Nenadni gibi, kot je kašelj, lahko povzročijo krvavitev, zato je treba v primeru nenadnega refleksa na tretirano mesto pritisniti ročno. Po posegu angiografije se lahko redko pojavijo stanja, kot sta oteklina in edem na zdravljenem območju. Po odhodu iz bolnišnice lahko bolnik nadaljuje svoje vsakdanje življenje. Po angiografiji se lahko redko pojavijo bolečina, oteklina in edem na zdravljenem območju. V tem primeru se je treba brez izgube časa posvetovati z zdravnikom.

Tveganja angiografije in možni zapleti

Pri izvajanju strokovne in izkušene ekipe na področju angiografije je verjetnost zapletov, povezanih z angiografijo, skoraj nič. Vendar pa se lahko kot pri vsakem posegu tudi po angiografiji pojavijo nekatera tveganja in zapleti. Možna tveganja angiografije so lahko navedena na naslednji način:

• Zlasti po posegih, ki se izvajajo skozi dimlje, lahko gibanje pacienta ali neustrezen pritisk na predel posega povzroči tveganje za krvavitev. V tem primeru se lahko na pacientovi nogi pojavijo obsežne modrice.
• Če je bolnik alergičen na uporabljeno kontrastno sredstvo, se lahko pojavijo blage alergijske reakcije, kot sta srbenje in rdečina.
• Na tretiranem območju lahko čutite pekoč občutek in toploto.
• Zaradi dolgotrajnega postenja se lahko pojavita slabost in vrtoglavica.
• Bolnikovo delovanje ledvic se lahko poslabša. To stanje je običajno začasno. Vendar pa lahko redko pride do resne okvare ledvic. V tem primeru bolnik potrebuje nujno intervencijo.
• V območju vnosa kanile se lahko pojavi bolečina, oteklina in rdečina. Ker je to običajno znak okužbe, je treba nemudoma obiskati najbližjo zdravstveno ustanovo.
• Postopek angiografije, ki ga ne izvaja specialistična ekipa, lahko poškoduje veno, do katere dostopamo.
• Med posegom obstaja nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Vendar pa ni dovolj dokazov, da bi rekli, da je to stanje neposredno povezano z angiografijo. Bolnikova zamašena arterija lahko med postopkom povzroči tveganje za srčni napad in možgansko kap.

Angiografija je pomembna slikovna metoda, ki rešuje življenja, če jo izvajajo strokovnjaki. Zahvaljujoč angiografiji je mogoče številne pomembne bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic in bolezni jeter, odkriti in zdraviti v zgodnji fazi. Ne pozabite se obrniti na najbližjo zdravstveno ustanovo, da dobite podrobne informacije o angiografiji. Želimo vam zdrave dni.